Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gárati — am nedov. (ȃ) nar. strgati ščetine, goliti: prašiča so polili z vrelo vodo in ga začeli garati // star. drgniti, guliti: domače platno ga je garalo; žrebe se gara ob drevo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
garánje — a s (ȃ) glagolnik od garáti: nič dobrega nima doma, samo garanje; pretegnil se bo od garanja; sit sem že neprestanega garanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gomárati — am nedov. (ȃ) star. 1. plaziti se, kobacati: otrok je gomaral okrog matere 2. garati: ves teden gomara po njivah in travnikih; trdo gomarati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rabótati — am nedov. (ọ̑) star. 1. opravljati tlako: tlačani so morali rabotati fevdalcem 2. težko delati, garati: ves dan rabotati v gozdu / uprli so se, ker niso hoteli rabotati okupatorju … Slovar slovenskega knjižnega jezika
robótati — am nedov. (ọ̑) star. 1. opravljati tlako: robotati so morali tri dni v tednu 2. težko delati, garati: vse dni robota na polju; robota kot (črna) živina ● star. predniki so stoletja robotali tujcem jim bili podrejeni, bili od njih odvisni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vòl — vôla [vou̯] m, im. mn. vôli stil. volóvi, rod. mn. vôlov in volóv, daj. mn. vôlom stil. volém, tož. mn. vôle stil. vôli, mest. mn. vôlih tudi voléh, or. mn. vôli in volmí (ȍ ó) 1. skopljen samec goveda, ki se goji zlasti zaradi vprege in mesa:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
