- garánje
- -a s (ȃ) glagolnik od garáti: nič dobrega nima doma, samo garanje; pretegnil se bo od garanja; sit sem že neprestanega garanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
garánje
Look at other dictionaries:
dobíti — ím dov., tudi dóbil; stil. dobóm (ȋ í, ọ̑) 1. postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega: povsod kaj dobi; dobiti kos kruha, kozarec vina; si že dobil plačo za ta mesec; dobiti brzojavko, pismo / dokumente je dobil nazaj / dobiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
garáštvo — a s (ȃ) redko garaško življenje, garanje: sklenil je napraviti konec temu garaštvu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poživíniti — im dov. (í ȋ) ekspr. narediti, povzročiti, da kdo dobi lastnosti, značilnosti živine: z žganjem so jih do kraja poživinili / garanje jih je poživinilo poživínjen a o: poživinjeni ljudje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rabóta — tudi rábota e ž (ọ̑; á) star. 1. tlaka: graščaki so tlačanom povečevali raboto; iti na raboto, v raboto ∙ občinska rabota nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti 2. težko delo, garanje: rabota v rudniku jih je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
robóta — e ž (ọ̑) star. 1. tlaka: opravljati roboto; iti na roboto, v roboto ∙ občinska robota nekdaj obvezno neplačano delo, zlasti pri delanju, popravljanju cest, poti 2. težko delo, garanje: robota v rudniku jih je izčrpala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
