- gánjenost
- -i ž (ā) čustvena vznemirjenost zaradi sočutja, žalosti, veselja: prevzemala jo je ganjenost; ni mogel skriti ganjenosti; oči so se mu orosile od ganjenosti / solze ganjenosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gánjenost
Look at other dictionaries:
gánjenje — a s (ā) redko ganjenost: hotel je prikriti svoje ganjenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ganljív — a o prid. (ȋ í) ki povzroča ganjenost: to je ganljiv dokaz ljubezni; do solz ganljiv prizor; ganljiva povest ganljívo prisl.: ganljivo jokati / ekspr. delal se je naravnost ganljivo nevednega zelo, močno; iron. lepe oči in vitka postava sta za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ganótje — a s (ọ̑) knjiž. ganjenost: obšlo, prevzelo ga je ganotje; občutiti, vzbuditi ganotje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gínjenje — a s (ȋ) zastar. ganjenost: polastilo se ga je globoko ginjenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gínjenost — i ž (ȋ) ganjenost: obšla jo je rahla ginjenost; ginjenosti ni mogel skriti; ves je prevzet od ginjenosti / solze ginjenosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hlíniti — im nedov. (í ȋ) prikazovati kaj izmišljenega ali lažnega kot resnično: hliniti bolezen, slabost; hliniti prijaznost, zanimanje; hliniti svetost; hlinil je, kakor da nič ne ve / ekspr. hliniti poštenjaka delati se, kazati se hlíniti se kazati se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
igráti — ám nedov. (á ȃ) 1. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem a) dramski tekst: že dalj časa igrajo Hamleta; v gledališču igrajo komedijo, tragedijo / v Hlapcih igra Jermana vlogo Jermana; odlično je igral ljubimca / igral je po režiserjevi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mehkôba — e ž (ó) 1. ekspr. popustljivost, prizanesljivost: zanašal se je na njegovo mehkobo in dobrodušnost / v uradnikovem glasu je začutil mehkobo / s smehom je hotel prikriti mehkobo, ki ga je obšla ganjenost 2. mehkost: mehkoba tal / mehkoba, barva in … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mêhkost — tudi mehkóst i ž (é; ọ̑) 1. lastnost, značilnost mehkega: gladkost, prožnost, mehkost izdelka / mehkost in usklajenost gibov 2. ekspr. popustljivost, prizanesljivost: očetova nepopustljivost in materina mehkost / hotel je prikriti svojo mehkost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
méšati — tudi mešáti am nedov. (ẹ á ẹ) 1. premikati delce kake snovi, da se ta združi, enakomerno porazdeli: mešati polento; mešati s kuhalnico, žlico; hitro, počasi mešati; strojno mešati // premikati prste, roke v čem gostem: mešati z roko po kupu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
