ganíti

ganíti
in gániti -em dov. (ȋ á; gānjen) 1. vzbuditi čustven odziv: film nas gane; niti jok ga ne gane; njeno pripovedovanje ga je ganilo; pismo ga je ganilo do solz / pesn. ganiti srce 2. raba peša, navadno z nikalnico narediti gib, premakniti: ganiti roko v slovo; z nogami ne more ganiti / po cele ure sedi in ne gane se ne gane ∙ ekspr. niti z mezincem, s prstom ni ganil za to čisto nič ni naredil, prispeval za to ganíti se in gániti se z nikalnico spremeniti položaj, stanje: ob oknu stoji in se ne gane; zrak je bil tako miren, da se nobena bilka ni ganila; nisva se upala ganiti // ekspr. iti stran, oditi: več dni se ni ganil iz sobe; da se mi ne ganeš od doma; podnevi in ponoči se ni ganil od sinove postelje; ni se ganil s svojega mesta ● ekspr. dajmo, ganimo se! naredimo, ukrenimo že kaj gánjen -a -o: biti ganjen; globoko ganjen / spregovoril je z ganjenim glasom ∙ ekspr. ganjen do solz zelo, močno

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • dójmiti — im tudi dójmiti se im se dov. (ọ ọ̑) zastar. ganiti, pretresti: dogodki tistih dni so nas globoko dojmili; njene besede so ga dojmile …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • geniti — ipd. gl. ganiti ipd …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gíniti — 1 em nedov. (í ȋ) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • môči — mórem nedov., mógel môgla (ó ọ) 1. z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje zaradi svojih a) telesnih lastnosti: ne morem več delati, teči; ni mogel ganiti z roko; ne morem več jesti; ptič ni mogel leteti / ne more se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mŕdniti — em dov. (ŕ ȓ) ekspr. ganiti, migniti: mrdniti z nosom, obrazom, ustnicami / vulg. mrdniti z ritjo / še mrdnil ne bi, ko bi ga tepli ∙ ekspr. no, pač, je hladno mrdnil rekel …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • preganíti — in pregániti em dov. (ȋ á) 1. dati, položiti en del česa čez drugega: dvakrat preganiti ruto; preganiti blago čez pol / preganiti list papirja 2. redko premakniti, ganiti: ni mogel preganiti roke; ni se upal preganiti preganíti se in pregániti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • srcé — á s, tož. ed. v prislovni predložni zvezi tudi sŕce; kot nagovor tudi sŕce (ẹ̑; ȓ) 1. votel mišičast organ v prsni votlini, ki poganja kri po žilah: srce bije, utripa; med boleznijo mu je opešalo srce; srce udari približno 70 krat na minuto;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stísniti — em dov. (í ȋ) 1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami narediti, da na kaj deluje sila: močno mu je stisnil roko / pri pozdravu stisniti roko v slovo // obdajajoč s čim narediti, da na kaj deluje sila iz več smeri: stisniti kovček z jermenom;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gheub(h)- —     gheub(h)     English meaning: to bend, move     Deutsche Übersetzung: “biegen, bũcken, bewegen”     Material: Nor. dial. gūva “ sit sunk down “, Swe. jordgubbe “ Fragaria ananassa; strawberry “, alt. Dan. gubbe “larynx, brost”, N.Ger.… …   Proto-Indo-European etymological dictionary

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”