- gáčiti
- -im nedov. (á ȃ) polniti, oblikovati kožo ubite živali tako, da se doseže naravna oblika živali: gačiti živali
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
gáčenje — a s (á) glagolnik od gačiti ali gatiti: žival je bila neuporabna za gačenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gátiti — im nedov., gáčen in gáten (á ȃ) 1. redko mašiti, zapirati: bil je v množici, ki je gatila vhod; vozovi so gatili pot 2. gačiti: zna gatiti živali gátiti se redko zaustavljati se, kopičiti se: jed se mu je gatila v grlu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nagáčati — am nedov. (á) redko gačiti: nagačati ptice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šópati — am nedov. (ọ̑) nižje pog. 1. gačiti: šopati medveda 2. hraniti, krmiti s potiskanjem hrane v kljun: šopati gos, purana; pren. šopati učence z znanjem ∙ nizko ti otroka preveč šopaš mu daješ preveč jesti … Slovar slovenskega knjižnega jezika