- fróntnik
- -a m (ọ̑) ekspr. vojak, ki se bojuje na fronti: izkušen frontnik; pisma frontnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
fróntar — ja m (ọ̑) redko frontnik, frontovec: telesno oslabeli frontarji … Slovar slovenskega knjižnega jezika