- étrov
- -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na eter1: etrovi hlapi; etrov vonj / etrova narkoza
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
éter — 1 étra m (ẹ) poljud. lahko hlapljiva in vnetljiva tekočina, ki se uporablja zlasti kot narkotik ali topilo, strok. dietileter: narkotizirati z etrom; vonj po etru // kem. spojina, ki nastane s spajanjem dveh molekul alkohola z odcepom vode:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika