- ênopólen
- -lna -o prid. (ē-ọ̑) elektr. ki ima en pol: enopolni vtič; enopolno stikalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
únipoláren — rna o prid. (ȗ ȃ) elektr. ki ima en pol, enopolen: unipolarni tranzistor … Slovar slovenskega knjižnega jezika