Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
adekvátnost — i ž (ȃ) ustreznost, enakovrednost, ujemanje: truditi se za adekvatnost izraza; gre za adekvatnost s predpisom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ekvivalénca — e ž (ẹ̑) razmerje, v katerem je kaj po vrednosti enako drugemu, zamenljivo z njim, enakovrednost: sistemi delitve temeljijo na ekvivalenci dela in dohodka / ekvivalenca šolskih spričeval tujih držav enaka veljavnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
enakoveljávnost — i ž (á) enakovrednost: enakoveljavnost šolskih predmetov / enakopravnost in enakoveljavnost vseh stanov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prirédnost — i ž (ẹ̄) knjiž., redko enakovrednost: prirednost elementov ♦ lingv. prirednost stavkov, zvez … Slovar slovenskega knjižnega jezika
