Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
adekváten — tna o prid., adekvátnejši (ȃ) ustrezen, enakovreden, ujemajoč se: najti adekvaten izraz; truditi se za adekvaten prevod; dati vsebini adekvatno obliko; v sedanjih okoliščinah je to najbolj adekvatna rešitev problema adekvátno prisl.: adekvatno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
déležnik — a m (ẹ̑) star. kdor ima delež: deležniki so si razdelili dobiček / slovenska literatura naj bo v svetovni literaturi enakovreden deležnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
doségati — am nedov. (ẹ̄) 1. s prizadevanjem, dejavnostjo prihajati do česa: dosegati cilje; dosegati svoj namen // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, ki ga določa samostalnik: dosegati napredek, uspeh; moštvo dosega zmage 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ekvivalénten — tna o prid. (ẹ̑) po vrednosti enak drugemu, zamenljiv z njim, enakovreden: ekvivalenten denarni znesek; ekvivalentno blago / besedi sta ekvivalentni ◊ ekon. ekvivalentna menjava menjava, ki poteka po načelu: enaka vrednost za enako vrednost; kem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
enako... — prvi del zloženk nanašajoč se na enak: enakovreden, enakozložen; enakonočje, enakopravnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
enakopráven — vna o prid. (á ā) kateremu pripadajo enake pravice: federacija kot skupnost enakopravnih narodov; oba jezika sta popolnoma enakopravna; pogajati se z enakopravnih pozicij; ženske so enakopravne z moškimi // redko enakovreden, enak: navzela se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
enakoveljáven — vna o prid. (á ā) enakovreden: v šoli naj bodo vsi predmeti enakoveljavni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gléženj — žnja m (ẹ) nav. mn. izboklina kosti v sklepu med golenjo in stopalom: obleka ji je segala do gležnjev; do gležnjev se je udiral v blato; zlomil si je nogo v gležnju; notranji, zunanji gleženj; gleženj, nart, peta ∙ ekspr. ne seže mu niti do… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
istovréden — dna o prid. (ẹ ẹ̄) knjiž. enakovreden, ekvivalenten: istovredne stvari / istovredna izraza, pojma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
koléno — a s (ẹ) 1. del noge ob sklepu med golenjo in stegnom: koleno ga boli; poškodovati si koleno; poklekniti na obe koleni; oteklo, ranjeno koleno / stopiti do kolen v vodo; do kolen segajoče krilo / iztegniti, zlomiti si nogo v kolenu / kolena se mu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
