elegánca

elegánca
-e ž (ȃ) lastnost, značilnost elegantnega: eleganca ženske mode; eleganca nog; eleganca in udobnost sob / eleganca latinščine / igrati vlogo z eleganco; prirojena eleganca v kretnjah / njegova eleganca in negovanost / pooseb. v njihovem salonu se zbira vsa eleganca

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • dandízem — zma [den ] m (ȋ) knjiž. pretirana eleganca v oblačenju in vedenju moških: njegov dandizem je bil izraz tedanje dobe …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • elegántnost — i ž (ȃ) redko eleganca: z elegantnostjo se je priklonil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nonšalánten — tna o prid. (ȃ) knjiž. 1. sproščen, neprisiljen: nonšalantna drža, hoja; lahkotna, nonšalantna eleganca; nonšalantno vedenje / nonšalantna gostoljubnost 2. ravnodušen, brezbrižen: nonšalantni gib roke je razodeval, da ga stvar ne skrbi / imeti… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • tíh — a o prid., tíšji (ȋ í) 1. ki je malo slišen ali neslišen: tih glas, pok; tih pozdrav, smeh, šepet; tiha glasba / tih tek stroja; tiha hoja; streljanje je postajalo vse tišje / ekspr. v temi se plazijo tihi koraki 2. ki s svojim delovanjem… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zavzéten — tna o prid. (ẹ ẹ̄) zastar. presenetljiv, pozornost vzbujajoč: zanj je značilna neka zavzetna eleganca; ta lastnost je pri njej še posebno zavzetna zavzétno prisl.: zavzetno lep človek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”