- ednínski
- -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ednino: edninske končnice / edninski samostalnik samostalnik, ki ima samo ednino
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
samostálnik — a m (ȃ) lingv. pregibna beseda, ki izraža predmete, pojme: določiti samostalniku spol, sklon, število; sklanjati samostalnik; ta pridevnik je izpeljan iz samostalnika; pomenske kategorije samostalnikov / abstraktni, konkretni samostalniki;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
síngularen — tudi singuláren rna o prid. (ȋ; ȃ) 1. nanašajoč se na singular; edninski: singularne končnice 2. knjiž. poseben, izjemen: singularni položaj brižinskih spomenikov // posamezen: singularni primeri ◊ geom. singularna točka krivulje točka, katere… … Slovar slovenskega knjižnega jezika