dvo... — ali dvó... in dvo... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na število dve: dvoceven, dvoleten, dvomotornik, dvoredje / dvoumen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvomíseln — a o [sǝl] prid. (ȋ) knjiž. dvoumen, dvosmiseln: rad je uporabljal dvomiselne izraze // dvopomenski: dvomiselne besede … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvórézen — zna o prid. (ọ̑ ẹ̄ ọ̑ ẹ̑) 1. ki ima rezilo na obeh straneh: dvorezen meč, nož; pren. v tem primeru je oklevanje dvorezno sredstvo ∙ ekspr. kdo bi si mislil, da je ta človek tak dvorezen nož človek, ki se kaže drugačnega, kot je 2. knjiž.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvósmíseln — a o [sǝl] prid. (ọ̑ ȋ) dvoumen: smejati se dvosmiselnemu dovtipu; slišati je bilo dvosmiselne medklice / dvosmiselne besede dvopomenske … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvóznáčen — čna o prid. (ọ̑ ȃ) zastar. 1. dvopomenski: dvoznačne besede 2. dvoumen, dvosmiseln: njegovo dvoznačno govorjenje je vzbujalo sum … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèdvoúmen — mna o prid. (ȅ ú ȅ ū) 1. ki ni dvoumen: nedvoumno besedilo; njegovo stališče je nedvoumno / nedvoumna ugotovitev 2. ekspr. očiten, jasen: nedvoumna nezvestoba nèdvoúmno prisl.: nedvoumno se izreči za kaj; nedvoumno odgovoriti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
orákeljski — a o [kǝl] prid. (á) nanašajoč se na orakelj: orakeljske besede / ekspr. dobil je orakeljski odgovor nejasen, dvoumen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pítijski — a o prid. (í) knjiž. dvoumen, dvosmiseln: to je pitijski odgovor / pitijski slog … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sibílski — a o prid. (ȋ) knjiž. nejasen, dvoumen: poslal mu je sibilski odgovor … Slovar slovenskega knjižnega jezika