dvórézen

dvórézen: -zna -o prid. (ọ̑-ẹ̄ ọ̑-ẹ̑) 1. ki ima rezilo na obeh straneh: dvorezen meč, nož; pren. v tem primeru je oklevanje dvorezno sredstvo ∙ ekspr. kdo bi si mislil, da je ta človek tak dvorezen nož človek, ki se kaže drugačnega, kot je 2. knjiž. dvoumen, dvosmiseln: dvorezen poklon; dvorezno vprašanje / branje ga je navdajalo z dvoreznimi občutki dvojnimi, dvovrstnimi

Игры ⚽ Нужна курсовая?

mèč — mêča m (ȅ é) 1. orožje z držajem in dolgim ravnim rezilom za sekanje in vbadanje: meč se sveti; izdreti, izvleči meč; nositi meč; vitez si je opasal meč; potegniti meč iz nožnice; prijeti za meč; zamahniti z golim mečem; krvav meč; oster meč;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kindžál — in kíndžal tudi kinžál a m (ȃ; ȋ; ȃ) v orientalskem okolju dvorezen bojni nož: oborožen s kindžalom in sabljo; turški kindžal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lancéta — e ž (ẹ̑) med. majhen dvorezen kirurški nož: cepiti z lanceto; vrez z lanceto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nòž — nôža m (ȍ ó) 1. priprava za rezanje iz rezila in ročaja: lupiti, rezati, strgati z nožem; zabosti z nožem / rezilo, ročaj noža / nabrusiti nož; pazi, nož je oster; konica noža; kot nož ostra misel / cepilni, klavski nož; kuhinjski, lovski,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika

Academic Dictionaries and Encyclopedias