- dvomljívec
- -vca m (ȋ) kdor dvomi: dvomljivci so umolknili pred argumenti; prepričal je še zadnje dvomljivce / verski dvomljivec / v globini duše je bil dvomljivec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dvomljívec
Look at other dictionaries:
agnóstik — a m (ọ) pristaš agnosticizma: bil je dvomljivec, pozitivist in agnostik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvomílec — lca [u̯c] m (ȋ) knjiž. dvomljivec: uspehi so prepričali celo največje dvomilce / bil je večni dvomilec in omahljivec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omahljívec — vca m (ȋ) kdor (rad) omahuje: omahljivce je obsojal; bil je dvomljivec in omahljivec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sképtik — a m (ẹ) skeptičen človek, dvomljivec: skeptik tudi dokazom ne verjame / glede tega sem velik skeptik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
