- omahljívec
- -vca m (ȋ) kdor (rad) omahuje: omahljivce je obsojal; bil je dvomljivec in omahljivec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
omahljívec
Look at other dictionaries:
cíncavec — vca m (ȋ) pog. omahljivec, neodločnež: boječ cincavec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čustvenják — a m (á) knjiž., slabš. zelo čustven človek: je čustvenjak in omahljivec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvomílec — lca [u̯c] m (ȋ) knjiž. dvomljivec: uspehi so prepričali celo največje dvomilce / bil je večni dvomilec in omahljivec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véha — 1 e ž (ẹ) lesen zamašek za sode: odbiti veho; zabiti sod z veho; pijan kot veha zelo ∙ ekspr. molči, veha pijana človek pijani ♦ agr. kipelna veha priprava, s katero se zamaši odprtina soda tako, da se prepreči dostop zraka in omogoči izhod… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
véhavec — vca m (ẹ) star. omahljivec, neodločnež: ne bodi vehavec, ampak mož … Slovar slovenskega knjižnega jezika
