- dvókótnik
- -a m (ọ̑-ọ̑) geom., v zvezi sferni dvokotnik del površja krogle, omejen z dvema vélikima polkrožnicama
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dvókótnik
Look at other dictionaries:
sfêren — rna o prid. (ȇ) nanašajoč se na sfero: sferna oblika ◊ astr. sferna astronomija astronomija, ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles; fiz. sferna aberacija napaka sferne leče ali sfernega zrcala, zaradi katere se žarki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sfêričen — čna o prid. (é) nanašajoč se na sfero: sferična oblika zemlje / sferična vzboklina ◊ fiz. sferična aberacija sferna aberacija; sferično zrcalo sferno zrcalo; geom. sferični dvokotnik del površja krogle, omejen z dvema vélikima polkrožnicama;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
