osa — dviganje cen gl. hausse … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tézen — 1 zna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na teza1: tezni del razprave / tezna interpretacija pesmi ♦ lit. tezni roman; tezna drama tézno prisl.: tezno zasnovan film 2 zna o prid. (ẹ̄) šport. ki se opravlja s počasnimi, enakomernimi gibi, za katere je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vítel — tla [tudi ǝu̯] m (í) 1. naprava, na katero se navija vrv, žica pri dviganju, vlačenju: z vitlom vleči mrežo na ladjo; vitel za dviganje bremen / motorni, ročni vitel; sidrni vitel za spuščanje in dviganje sidrne verige 2. agr. priprava za vrtenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
atlétika — e ž (ẹ) šport, ki obsega hojo, teke, skoke, mete, mnogoboje: gojiti atletiko; prvenstvo v atletiki / raba peša lahka atletika atletika; težka atletika ki obsega dviganje uteži, rokoborbo, boks … Slovar slovenskega knjižnega jezika
céna — e ž (ẹ) 1. vrednost blaga in storitev, izražena v denarju: cene se dvigajo, padajo, rastejo; pog. cena se suče, vrti okrog pet tisoč dinarjev; znižati, zvišati ceno; ekspr. navijati cene; pog. na trgu držijo cene; pogoditi se, vprašati, zmeniti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvigálec — lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor kaj dviga: dvigalci so dvignili mlaj // šport., v zvezi dvigalec uteži športnik, ki goji dviganje uteži: ekipa naših dvigalcev uteži je dosegla drugo mesto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvigálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na dviganje: dvigalni mehanizem; dvigalna moč priprave; dvigalna naprava; dvigalne verige, vrvi / redko dvigalni most dvižni most ♦ teh. dvigalni voziček transportni voziček, s katerim se breme lahko tudi dvigne … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvigálka — e [tudi u̯k] ž (ȃ) 1. žel. prenosna naprava za dviganje lažjih vagonov: z dvigalko umakniti vozilo s tira; dvigalka na vreteno 2. lov. železna past, ki se sproži z dvigom vabe: nastaviti dvigalko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvigálnik — a m (ȃ) teh. stroj za dviganje in navadno tudi prenašanje bremen: hidravlični, mehanski dvigalnik; prevozni dvigalnik / pristaniški ropot je še povečevalo škripanje in ječanje dvigalnikov dvigal, žerjavov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvigálo — a s (á) 1. naprava s kabino za prevoz oseb ali tovora iz nadstropja v nadstropje: dvigalo se je začelo počasi dvigati; dvigalo se je ustavilo v sedmem nadstropju; stopiti v dvigalo; peljati se z dvigalom / osebno, tovorno dvigalo / rudarji so se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
