- dvigálec
- -lca [u̯c in lc] m (ȃ) kdor kaj dviga: dvigalci so dvignili mlaj // šport., v zvezi dvigalec uteži športnik, ki goji dviganje uteži: ekipa naših dvigalcev uteži je dosegla drugo mesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
potèg — éga m (ȅ ẹ) glagolnik od potegniti: poteg vrvi; poteg z roko / z močnim potegom je izruvala rastlino; že s prvim potegom so ujeli veliko rib / svetilka, zvonec na poteg ◊ muz. del trobila, ki se poljubno premika in s tem spreminja višino tona;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súnek — nka m (ȗ) 1. hiter, kratek in sorazmerno močen gib: ob sunku si izpahniti roko; sunek proti obrazu; sunek s kolenom, z roko; sunek z nožem / telo se mu je treslo v sunkih; s sunkom odpreti vrata // hiter, kratek in sorazmerno močen premik česa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tézen — 1 zna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na teza1: tezni del razprave / tezna interpretacija pesmi ♦ lit. tezni roman; tezna drama tézno prisl.: tezno zasnovan film 2 zna o prid. (ẹ̄) šport. ki se opravlja s počasnimi, enakomernimi gibi, za katere je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika