dušljív

dušljív
-a -o prid. (ȋ í) 1. ki ovira, otežuje dihanje: zajel ga je gost, dušljiv dim; dušljiv kašelj, smeh / zrak je postajal vse bolj dušljiv soparen, težek / moriti z dušljivimi plini 2. ki moreče, neprijetno deluje, vpliva: pogreznil se je v dušljiv molk dušljívo prisl.: neprijeten duh je dušljivo legal na prsi; še zmeraj je dušljivo vroče / v povedni rabi v sobi je dušljivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • klór — a m (ọ̑) kem. dušljiv, strupen plin rumeno zelene barve, element Cl: razkužiti vodo s klorom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • smóg — a m (ọ̑) meteor. zmes prahu, dima, izpušnih plinov v ozračju nad industrijskimi mesti: nad mestom je dušljiv smog; koncentracija smoga je dosegla nevarno stopnjo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vzdúšen — šna o prid. (ȗ) zastar. 1. zračen: vzdušne plasti 2. zadušen, dušljiv: vzdušen prostor; proti večeru je postalo vzdušno / vzdušen zrak soparen, težek ◊ zool. vzdušni mehur organ, s katerim riba uravnava dviganje ali spuščanje v vodi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”