- dušílnik
- -a m (ȋ) 1. posoda, priprava za dušenje živil: dušiti meso v dušilniku 2. priprava, ki zmanjšuje jakost zvoka: zmanjševati ropot z dušilnikom 3. teh. amortizer, blažilec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
detonacíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na detonacijo: detonacijski dušilnik / detonacijski učinek; detonacijski val … Slovar slovenskega knjižnega jezika