duhóvščina

duhóvščina
-e ž (ọ́) duhovniki: svetna in redovna duhovščina; duhovščina ljubljanske nadškofije; politično življenje je bilo pod močnim vplivom duhovščine

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • dálajláma — e m (ȃ á) v Tibetu verski in posvetni poglavar: budistična duhovščina pod vodstvom dalajlame …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fanariótski — a o prid. (ọ̑) nanašajoč se na fanariote: fanariotski vpliv / fanariotska duhovščina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fárovž — a m (á) pog. župnišče: zraven cerkve stoji farovž; postaviti farovž; iti v farovž / v vasi ima farovž velik vpliv duhovniki, duhovščina ∙ ekspr. začel je hoditi okoli farovža začel se je družiti z duhovščino …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • janzenístičen — čna o prid. (í) nanašajoč se na janzeniste ali janzenizem: janzenistična duhovščina; janzenistične knjige / janzenistična morala / janzenistična načela …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klêr — a m (ȇ) knjiž. duhovniki, duhovščina: akcijo je podprl tudi katoliški kler; kler ljubljanske nadškofije; vpliv klera / nižji, visoki kler …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • láik — a m (á) 1. kdor se na kako stroko slabo spozna, nestrokovnjak: v umetnosti sem laik; laik si težko predstavlja zapletenost tega procesa; strokovnjaki in laiki / ekspr.: sami laiki sodijo o glasbi; popoln laik 2. knjiž., redko amater, diletant:… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • papístovski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na papiste: papistovska prizadevanja / papistovska duhovščina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prečastít — a o prid. (ȋ) star. spoštovan, cenjen: zbrala se je vsa prečastita duhovščina; družba prečastitih gospa / kot pristavek za duhovnika prečastiti gospod; sam.: govoril sem s prečastitim z duhovnikom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prótijanzenístičen — čna o prid. (ọ̑ í) ki je proti janzenizmu: protijanzenistična duhovščina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stán — a m (ȃ) nar. del oblačila, ki pokriva zgornji del telesa: rokavi pri srajci so že strgani, stan je pa še cel ● zastar. imela je lep stan lepo postavo ú m (ȃ) 1. stanje posameznika glede na sklenitev zakonske zveze: spremeniti stan / samski… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”