- družinčád
- -i ž (ȃ) star. služabniki, služinčad: družinčad je na polju; nadzirati družinčad
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
družinče — družínče sr <G ta, mn zb. drȕžinčād> DEFINICIJA 1. dječak/djevojčica koji se druži, prijateljuje s kim 2. dječak/djevojčica koji je pripadnik družine, usp. družina (3) ETIMOLOGIJA vidi drug … Hrvatski jezični portal