detrítus — a m (ȋ) biol. drobci razpadlih rastlin in živali v vodi, navadno mikroskopsko majhni, drobir: voda je bogata planktona in detritusa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drmóžje — a s (ọ̑) alp. suho listje in drobir, ki ga nanosijo zračni vrtinci visoko v gore: veter dviga in vrtinči drmožje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drobílj — a m (ȋ) nar. primorsko drobir: pomesti drobilj okrog čoka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dróbje — 1 a s (ọ̑) star. 1. drobovje: vnetje trebušnega drobja / zemeljsko drobje 2. drobovina: cvreti drobje 2 a s (ọ̑) redko drobir: čevljev se je držalo blato, pomešano z raznim drobjem / konj je vohal po tleh za drobjem slame in sena … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konglomeráten — tna o prid. (ȃ) nanašajoč se na konglomerat: reka odlaga prod in lažji konglomeratni drobir / slap pada s strme konglomeratne stene … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ledén — a o prid. (ẹ̑) 1. ki je iz ledu: sneg je bil pokrit z ledenimi kristali; ledena ploskev stadiona; ledene plošče na reki; na vodi se dela ledena skorja / ledena gora velika gmota ledu, plavajoča po morju; ledene rože cvetlicam podobne tvorbe iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mél — a m (ẹ̑) mel ž: ploščate skale so bile pokrite z drobnim, belim melom / na melu je ležal sneg melišču í ž, daj., mest. ed. méli tudi mêli (ẹ̑) 1. droben pesek, razpadli delci kamnin: na kamnitih ploščah se je nabrala drobna, bela mel; vse… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
morénski — a o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na moreno: morenski drobir, material / morenski nasipi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
palúd — a m (ȗ) nar. 1. zahodno bičje, ločje: žabe so se oglašale v paludu 2. naplavljeni drobir: na bregu je bilo polno paluda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
palúdje — a s (ȗ) nar. naplavljeni drobir: po povodnji je tam ležalo mnogo paludja … Slovar slovenskega knjižnega jezika