- dŕgati
- -am nedov. (r̄ ȓ) zastar. drgniti: drgati z roko po čelu / celo popoldne je drgala pod; s krtačo drgati čevlje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
drhtati — dr̀htati (dr̀htjeti) nesvrš. <prez. dȑšćēm/dr̀htīm, imp. dr̀šći/dr̀hti, pril. sad. dȑšćūći/dr̀htēći, gl. im. ānje> DEFINICIJA 1. (Ø) lagano se tresti od hladnoće, od uzbuđenja [sav drhtim a. (od hladnoće, groznice) b. pren. (od znatiželje,… … Hrvatski jezični portal
dŕganje — a s (r̄) glagolnik od drgati: drganje lesa ob les; jermen je vroč od drganja / drganje s krpo … Slovar slovenskega knjižnega jezika