- dovolítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od dovoliti: dovolitev kredita; dovolitev prodaje / to sem storil s tvojo dovolitvijo dovoljenjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dovolítev
Look at other dictionaries:
abórtus — a m (ọ̑) med. prekinitev nosečnosti; splav: imela je že več abortusov; naredili so ji abortus; spontan, arteficialni abortus; indikacija abortusa zakoniti razlog za dovolitev abortusa // vet. prekinitev brejosti; zvrg, izvrg … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dáti — dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dovolítven — a o (ȋ) pridevnik od dovolitev: dovolitvena odločba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lovnína — e ž (ȋ) lov. pristojbina za dovolitev lova: plačati lovnino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sméti — smém nedov. (ẹ ẹ̑) z nedoločnikom 1. izraža dovoljenje, soglasje: smem iti na izlet; smel je obiskati otroka v bolnici; smel si je ogledati njihovo novo hišo; elipt. zdravnik mu je obljubil, da bo smel čez nekaj dni domov // v vprašalnih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
utrípati — am in ljem nedov. (ȋ) 1. delati malo zaznavne, rahle, navadno enakomerne gibe: kobilica utripa s krili; utripati z vekami / nosnice, veke mu utripajo 2. navadno v zvezi z žila širiti se in krčiti zaradi ritmičnega dotekanja krvi: žila mu hitro,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zelèn — êna o prid. (ȅ é) 1. ki je take barve kot trava ali (mlado) listje: zeleni bori; zelena obleka, uniforma; zelene oči; zeleno listje; bledo, rjavo, svetlo zelen; jabolčno, olivno, steklenično zelen; zelen kot kuščar; belo zelena zastava / zelena… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
