- doumljív
- -a -o prid. (ȋ í) ki se da doumeti: lahko doumljiv tekst; smisel njegovih besed je težko doumljiv; fantu to ni bilo doumljivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
doumljív
Look at other dictionaries:
doúmen — mna o prid. (ú ū) zastar. doumljiv, razumljiv: to je popolnoma doumno … Slovar slovenskega knjižnega jezika
inteligibílen — lna o prid. (ȋ) knjiž., redko razumljiv, doumljiv: inteligibilna teorija ♦ filoz. ki se spoznava samo z razumom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úmen — úmna o prid., úmnejši (ú ū) 1. nanašajoč se na um: človek je umno bitje / knjiž. umni in čustveni razlogi razumski / trdil je, da je svet umen z umom spoznaven, doumljiv 2. star. pameten, inteligenten: potrebni so nam umni mladi ljudje / biti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
