- doslúh
- -a m (ȗ) knjiž. oddaljenost, v kateri se da kaj (razločno) slišati: priti iz dosluha, v dosluh; žival je na, v dosluhu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dosluh — dȍslūh m <N mn ūsi, G dòslūhā> DEFINICIJA tajni dogovor, tajno dogovaranje [biti s kime u dosluhu] ETIMOLOGIJA do 1 + v. sluh … Hrvatski jezični portal
doslušati — dòslušati svrš. <prez. ām, pril. pr. āvši, prid. rad. dòslušao> DEFINICIJA slušati (što) do kraja ETIMOLOGIJA vidi dosluh … Hrvatski jezični portal