- doséga
- -e ž (ẹ̑) glagolnik od doseči: bojevati se za dosego ciljev; dosega zaželenega namena; dosega dobrih odnosov med obema državama / dosega sporazuma o razorožitvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
šíbek — stil. šibák šíbka o stil. ó prid., šibkéjši (í ȃ í) 1. ki ima majhno telesno moč, odpornost: šibek, onemogel človek; šibek otrok, starec; ozdravel je, toda bil je zelo šibek / v noge, v nogah je še šibek // ki ima majhno sposobnost prenašati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slàb — slába o tudi ó prid., slábši (ȁ á) 1. ki ima negativne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: slab človek; v slabi družbi je začel popivati / imajo slabe namene; daje jim slab zgled; ima mnogo slabih lastnosti; ekspr. biti na slabi poti // ki ima … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uspéšen — šna o prid., uspéšnejši (ẹ ẹ̄) 1. ki daje take rezultate, kot se želi, pričakuje: uspešno poslovanje / uspešno pogajanje / finančno uspešen film ki prinaša dobiček; to leto je bilo za nas zelo uspešno // ki pri svojem delu dosega take rezultate … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dosèg — éga m (ȅ ẹ) 1. oddaljenost, v kateri se da z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: žival se mu je približala na doseg; knjiga je na dosegu / ekspr. zdi se mu, da je dolina na dosegu roke zelo blizu // oddaljenost, v katero sega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
doségati — am nedov. (ẹ̄) 1. s prizadevanjem, dejavnostjo prihajati do česa: dosegati cilje; dosegati svoj namen // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, ki ga določa samostalnik: dosegati napredek, uspeh; moštvo dosega zmage 2 … Slovar slovenskega knjižnega jezika
slabôten — tna o prid., slabôtnejši (ó) 1. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel, zlasti zaradi bolezni: po gripi je bil še ves slaboten; slaboten je od starosti / bolnik je s slabotno roko komaj držal žlico // nav. ekspr. ki po splošni telesni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
učinkovít — a o prid., učinkovítejši (ȋ) 1. ki učinkuje tako, kot se želi, pričakuje: učinkovito gnojilo; učinkovito zdravilo proti revmatizmu / učinkoviti ukrepi proti inflaciji; učinkovita pomoč; ta kazen je bila učinkovita 2. ki dosega tak učinek, kot se … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ukánjati — am nedov. (á) namerno delati, povzročati, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne dosega tega, kar namerava, hoče: ukanjati zasledovalce / trgovci so jih ukanjali varali, goljufali // ekspr. delati, povzročati, da kdo ne dosega tega, kar… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
inflácija — inflácij|a ž 1. {{001f}}ekon. proces kontinuiranog rasta cijena, odnosno kontinuiranog opadanja vrijednosti novca; posljedica neravnoteže u gospodarstvu (povećanje novca u optjecaju prema maloj količini robe i usluga) [galopirajuća ∼a; zauzdati… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
intervèncija — ž 1. {{001f}}miješanje u proces, mijenjanje stanja akcijom; upad 2. {{001f}}vojn. angažiranje snaga na nekom borbenom zadatku, ob. predviđeno ograničenog dosega i trajanja 3. {{001f}}javljanje za riječ kraćim izlaganjem, ispravkom, objašnjenjem… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika