slabôten

slabôten
-tna -o prid., slabôtnejši (ó) 1. navadno v povedni rabi ki je brez moči, onemogel, zlasti zaradi bolezni: po gripi je bil še ves slaboten; slaboten je od starosti / bolnik je s slabotno roko komaj držal žlico // nav. ekspr. ki po splošni telesni razvitosti ne dosega navadne stopnje: otroci v razredu so večinoma krepki, nekaj pa je slabotnih; njegova mati je slabotna ženska 2. nav. ekspr. ki dosega nizko stopnjo a) glede na učinek, posledico: slaboten stisk roke, udarec / sedel je pred slabotnim ognjem; skozi okna je prihajala slabotna svetloba b) glede na obseg, količino: slaboten curek vode c) glede na čutno zaznavnost: spregovoril je s slabotnim glasom / slaboten srčni utrip 3. ekspr. neodločen, omahljiv: človek je slabotno bitje / to je ženska bolestne občutljivosti in slabotne volje ● star. letošnje vino je slabotno in kislo vsebuje malo alkohola; redko bil je slabotnega zdravja rahlega slabôtno prisl.: slabotno je kriknil od presenečenja; slabotno se je smehljal

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • drobnè — éta m (ȅ ẹ) ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok: včasih je bil tak drobne; le kaj bo naredil tisti drobne éta s (ȅ ẹ) ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok: vedno je bila tako drobne; ubogo drobne se je šibilo pod težkim… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • asténičen — čna o prid. (ẹ) med. telesno slab, slaboten: asteničen človek / astenični tip tip z dolgim telesom, ozkim prsnim košem in dolgimi, suhimi udi; pren., ekspr. astenična poezija …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • básek — ska m (ȃ) ekspr. šibek, slaboten bas: govoriti z mehkim baskom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • cŕka — e ž (r̄) pog. 1. poginula žival: kam naj zakopljem to crko? // onemogla, zanemarjena žival: moj konjiček je proti tvojemu prava crka; krmežljava crka 2. nizko slaboten, šibek, onemogel človek: si pa tudi crka, če tega ne moreš narediti / kot… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drôben — tudi drobán drôbna o tudi ó prid., drobnéjši (ó ȃ ó) 1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti: droben cvet; zbiral je različne drobne predmete; tkanina z drobnim vzorcem; na manjših policah je ležalo razno drobno blago; droben kot makovo zrnce /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drobníček — čka m (ȋ) ljubk. droben, slaboten otrok: to je bil tisti sosedov drobniček z gostimi svetlimi lasmi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drobnjávec — vca m (ȃ) ekspr. droben, slaboten otrok: suhljat drobnjavec …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • frekvénten — tna o prid., frekvéntnejši (ẹ̑) ki ima razmeroma veliko frekvenco, pogosten: upošteval je le frekventne primere; zelo frekventen in slaboten pulz / publ. ukinitev manj frekventnih avtobusnih prog uporabljanih, izkoriščenih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gíngav — a o prid. (ȋ) nar. vzhodno šibek, slaboten, bolehen: omožena je bila z gingavim pijancem …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • glísta — e ž (í) 1. nečlenast črevesni zajedavec človeka in živali: dobiti, imeti, odpraviti gliste; sredstvo proti glistam / človeška glista 2. nizko suh, slaboten človek, navadno neprijeten, slabega značaja: ta glista nima niti toliko moči kakor kako… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”