- doplačílo
- -a s (í) kar se doplača: doplačilo davka / za doplačilo bodo naročniki prejeli še eno knjigo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
doplačílo
Look at other dictionaries:
doplačílen — lna o prid. (ȋ) ki se dobi za doplačilo: naročniki lahko prejmejo poleg rednih še dve doplačilni knjigi ♦ ptt doplačilna znamka posebna, dodatna znamka v dobrodelne namene … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pridàv — áva m (ȁ á) 1. zastar. dodatek: pijača brez dražilnega pridava 2. nar. dolenjsko doplačilo, zlasti pri zamenjavi: ni hotel menjati volov z njim, ker bi dobil premalo pridava ● nar. gorenjsko lilo je in za pridav še treskalo za nameček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
