- doplačílen
- -lna -o prid. (ȋ) ki se dobi za doplačilo: naročniki lahko prejmejo poleg rednih še dve doplačilni knjigi ♦ ptt doplačilna znamka posebna, dodatna znamka v dobrodelne namene
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.