Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
eksempláričen — čna o prid. (á) ki je v spodbuden ali svarilen zgled: eksemplarična kazen; eksemplarična vloga dobrih učencev / ekspr. njegova domišljavost je že kar eksemplarična njegova domišljavost je primer, zgled tipične domišljavosti eksemplárično prisl.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bogatínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na bogatine: bogatinska svatba / bogatinska domišljavost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
domišljáva — e ž (ȃ) zastar. 1. domišljija: imeti domišljavo; to je ustvarila človeška domišljava / izgublja se v svojih domišljavah sanjarijah, predstavah 2. domišljavost, nadutost: otresti se domišljave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hvastávost — i ž (á) ekspr., redko bahavost, domišljavost: njegova hvastavost mi preseda … Slovar slovenskega knjižnega jezika
infantilízem — zma m (ȋ) 1. knjiž. otročjost, nezrelost: takšno ravnanje je izviralo iz njegovega infantilizma; domišljavost in infantilizem / infantilizem filmov 2. med. stanje človeka, ki je v razvoju ostal na stopnji otroške dobe; nerazvitost, zaostalost:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napíhnjenost — i ž (ȋ) 1. stanje, lastnost napihnjenega: napihnjenost balona / napihnjenost lic / ekspr. napihnjenost rezultatov je očitna ♦ med. bolezenska napihnjenost tkiva z zrakom 2. ekspr. domišljavost, prevzetnost: meščanska napihnjenost; to početje je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napúh — a m (ȗ) raba peša domišljavost, prevzetnost: napuh ga žene; navzeti se napuha; napuha mu ni mogla očitati / napuh človeškega duha / ekspr. biti poln napuha biti zelo domišljav, prevzeten / v svojem napuhu je zavrnil njihovo pomoč … Slovar slovenskega knjižnega jezika
napúhnjenost — i ž (ȗ) raba peša domišljavost, prevzetnost: iz njegovih oči je gledala napuhnjenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
narcísovski — a o prid. (ȋ) knjiž. tak, kot pri moškem, ki občuduje samega sebe, zlasti svojo lepoto: narcisovska domišljavost, zagledanost vase … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nastopáštvo — a s (ȃ) knjiž. domišljavost, gizdalinstvo: nastopaštvo jim je tuje / sram ga je bilo zaradi njihovega nastopaštva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
