- dolgoléten
- -tna -o [u̯g] prid. (ẹ̑) ki traja mnogo let: dolgoleten boj; dolgoletna praksa; dolgoletno delo; veže naju dolgoletno prijateljstvo / dolgoletne izkušnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
mnogoléten — tna o prid. (ẹ̑) knjiž. dolgoleten: rezultat mnogoletnega truda; mnogoletno bivanje v tujini; končati mnogoletno delo / tramovi so črno okajeni od mnogoletnega dima … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stàr — stára o stil. ó prid., staréjši stil. stárji stil. stárši (ȁ á) 1. ki je v zadnjem obdobju življenja: star človek; žival je bila že stara; ni si mislil, da je star // ki je v poznem obdobju rasti: star radič je grenek; kosili so že staro travo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stoléten — tna o prid. (ẹ̑) ekspr. večleten, dolgoleten: stoletno upiranje / stoletne izkušnje zelo stare; stoletna lipa / stoletna roža agava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tisočléten — tna o prid. (ẹ̑) ekspr. dolgoleten, dolg: ljudstvo se je otreslo tisočletne podrejenosti; tisočletna prizadevanja človeškega duha … Slovar slovenskega knjižnega jezika