- dokončánje
- -a s (ȃ) glagolnik od dokončati: dokončanje začetih del; pooblastila prenehajo z dokončanjem postopka; zagotoviti sredstva za dokončanje zdravstvenega doma
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dokončánje
Look at other dictionaries:
tatva — tȁtva (tàttva) ž DEFINICIJA fil. 1. realnost, realitet, stvarnost, zbilja 2. u džainizmu naziv za 7 osnovnih istina o životu i svijetu (duša, neduša, priliv karmičke tvari, vezanje za egzistenciju koje proistječe iz karmičke djelatnosti,… … Hrvatski jezični portal
absolutórij — a m (ọ) 1. razrešitev (od) dolžnosti in odgovornosti, razrešnica: dati odboru absolutorij 2. dokončanje študija na visokih šolah: po absolutoriju na jusu se je vrnil v domovino // potrdilo, spričevalo o tem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rók — in ròk róka m (ọ̑; ȍ ọ) natančno omejeno trajanje, dogovorjeno ali določeno za kaj: rok za javno razpravo je, traja dva meseca; po njegovem mnenju je rok za dokončanje načrta prekratek; držati se rokov; določiti, skrajšati rok; podaljšati rok… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
žrtvováti — újem nedov. in dov. (á ȗ) 1. v različnih religijah dajati, ponujati žival, človeka božanstvu v čast za pridobitev njegove naklonjenosti, navadno s posebnim obredom: žrtvovati Apolonu; pred bitko so žrtvovali bogovom / žrtvovati hčer, sina… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
