Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
apercépcija — e ž (ẹ) filoz. zavestno dojemanje, spoznavanje: sposobnost za apercepcijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ávdiovizuálen — lna o prid. (ȃ ȃ) nanašajoč se na dojemanje z vidom in sluhom: avdiovizualni pripomočki v šoli / za nazoren pouk uporabljajo avdiovizualno metodo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čút — a m (ȗ) 1. sposobnost za sprejemanje fizičnih dražljajev: zaradi neprestane nevarnosti so se mu čuti izostrili / svetlobni, tipni čut; čut okusa, vida; čut za vonj / čut za barve, za bolečino / ekspr. z vsemi čuti je užival sonce in morje ♦ anat … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dekodíranje — a s (ȋ) glagolnik od dekodirati: dekodiranje signalov; naprava za dekodiranje ● knjiž. dekodiranje besedila razumevanje, dojemanje njegovega pomena, vsebine … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dojemálen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na dojemanje: dojemalna sposobnost / dojemalni organi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
emocionálen — lna o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na emocijo; čustven: emocionalna napetost, neuravnovešenost; emocionalne in racionalne prvine človeka / emocionalno dojemanje lepote 2. knjiž. ki ga hitro obvladajo čustva: on je emocionalen človek / emocionalni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
empirízem — zma m (ȋ) 1. filozofska smer, po kateri je čutno dojemanje, opazovanje glavni vir spoznanja: v njegovih prvih delih je še čutiti vpliv empirizma 2. metoda, ki se zavestno omejuje samo na neposredna, čutna izkustva: stati na stališču empirizma;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
instínkt — a m (ȋ) 1. prirojeno, nehotno teženje človeka ali živali k določenemu ravnanju, stanju, nagon: prepuščati, vdajati se instinktu; živalski instinkt; instinkt za gibanje / samoobrambni, spolni, življenjski instinkt; instinkt samoohranitve / delati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
intuícija — e ž (í) neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, neodvisno od razumskega razčlenjevanja, navdih: predati, prepustiti se intuiciji; delati, ustvarjati po intuiciji, z intuicijo; obdarjen z intuicijo; ekspr. delo je sad gole intuicije //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
intuitívnost — i ž (ȋ) sposobnost za neposredno dojemanje, zaznavanje bistva česa, ki je neodvisno od razumskega razčlenjevanja: izredna pisateljeva intuitivnost / intuitivnost odločanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
