Ábraham — a m (ȃ) pog., šalj., v zvezi srečati, videti Abrahama dočakati petdeset let: dragemu kolegu, ki je te dni srečal Abrahama, kličemo: še na mnoga leta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
do... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah, včasih okrepljena z do za izražanje a) dosege neke mejne ali končne točke v kraju ali času ali usmerjenosti proti njej: dobojevati, dodelati, dodelovati, dohiteti, dogoreti, dogorevati, dokončati, doslužiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
doséči — séžem dov., dosézi dosézite; doségel doségla; nam. doséč in dosèč (ẹ) 1. z iztegnjeno roko ali s kakim predmetom priti do česa: copate so bile tako daleč pod posteljo, da jih je komaj dosegel; ne dosežem dna; otrok komaj doseže do kljuke; ne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okupácija — e ž (á) 1. glagolnik od okupirati, zasedba: protestirati proti okupaciji jugoslovanskega ozemlja; nejasen položaj po fašistični okupaciji 2. pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rédek — dka o prid., redkéjši tudi rédkejši (ẹ) 1. ki je bolj v tekočem kot v trdnem stanju: redka omaka; malta je preveč redka 2. razvrščen v velikih medsebojnih presledkih: redke veje; trava je zaradi suše redka; redko drevje / redki lasje; ima zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sčákati — am dov., sčákajte in sčakájte; sčákala in sčakála (á ȃ) redko dočakati, pričakati: komaj je sčakal, da je smel domov / končno ga je le sčakala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sréčati — am dov. (ẹ̑) 1. gibajoč, premikajoč se priti mimo koga, skupaj s kom: ni ga hotel srečati; ustavil je prvega človeka, ki ga je srečal; srečal je prijatelja; srečati koga na hodniku, na ulici, pred hišo; srečala sta se in pozdravila / avtomobila… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
učákati — am dov., učákajte in učakájte; učákala in učakála (á ȃ) star. dočakati: učakati boljše čase; učakati svobodo / učakati izid knjige; učakati bratovo vrnitev / končno je učakal sina se mu je rodil sin / učakati sto let; bolnik ni učakal večera … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vêlik — íka o prid., véčji (é ȋ; sam. iz prislova ȋ) 1. ki dosega visoko stopnjo a) glede na razsežnost, ant. majhen: velik človek; ima velik nos; velika ladja, soba; dvorišče zavzema veliko površino; srednje veliko stanovanje; velik kot gora / veliko… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vídeti — im nedov. in dov. (í ȋ) 1. z vidom zaznavati: prižgal je luč, da so videli; gleda, pa ne vidi; videti letalo, oblake; videti nesrečo; skozi okno je videl prihajati vojake; ali ne vidiš, da se že dani; videti se v ogledalu; ostro, razločno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
