- dobrotljívost
- -i ž (í) lastnost dobrotljivega človeka: ganila jih je njegova dobrotljivost
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dobrótnost — i ž (ọ̑) knjiž. dobrotljivost, dobrohotnost: spoštujejo ga zaradi njegove dobrotnosti; verjeti v dobrotnost; gledal ga je z izrazom očetovske dobrotnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika