- dobrohôtnost
- -i ž (ó) lastnost dobrohotnega človeka: prikupil se ji je s svojo dobrohotnostjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dobrohôtnost
Look at other dictionaries:
dobrohotnost — dȍbrohotnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onoga koji je dobrohotan; dobronamjernost ETIMOLOGIJA vidi dobrohotan … Hrvatski jezični portal
dobronámjernōst — ž osobina, svojstvo onoga koji je dobronamjeran; dobrohotnost … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
benevolentnost — benevolèntnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina i svojstvo onoga koji je benevolentan; dobrohotnost, dobra volja, benevolencija (1) ETIMOLOGIJA vidi benevolencija … Hrvatski jezični portal
grejs — grȇjs m DEFINICIJA ob. u: SINTAGMA grejs period razdoblje početnog roka zajma u kojem dužnik nije dužan započeti vraćati zajam ETIMOLOGIJA engl. grace: dobrohotnost … Hrvatski jezični portal
benevolénca — e ž (ẹ̑) knjiž. dobrohotnost, naklonjenost: poslušal ga je z očitno benevolenco … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blagovóljnost — i ž (ọ) zastar. blagohotnost, dobrohotnost: že na obrazu se mu zrcali blagovoljnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
díhati — am stil. díšem nedov. (í ȋ) 1. zajemati zrak v pljuča in ga iz njih iztiskati: bolnik težko diha; dihati skozi nos, usta; enakomerno, globoko, sunkovito dihati; diha kot kovaški meh; bilo ga je tako strah, da si še dihati ni upal / dvoživke… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobrótnost — i ž (ọ̑) knjiž. dobrotljivost, dobrohotnost: spoštujejo ga zaradi njegove dobrotnosti; verjeti v dobrotnost; gledal ga je z izrazom očetovske dobrotnosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljudomílost — i ž (ȋ) star. prijaznost, dobrohotnost, blagost, zlasti do podrejenih: vladarjeva ljudomilost / general je očaral meščane s svojo ljudomilostjo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
