- dobrodélen
- -lna -o prid. (ẹ̑) ki dela dobra dela, dejanja: dobrodelne ustanove; dobrodelno društvo / prireditev v dobrodelne namene
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dobro... — prvi del zloženk nanašajoč se na dober: dobrodelen, dobrohoten, dobronameren, dobrosrčen; dobrodošel / dobrovoljec … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobrodéjen — jna o prid. (ẹ̄ ẹ̑) 1. ki dobro, ugodno deluje: objame ga dobrodejen hlad; dobrodejni mir gozda; pogreznil se je v dobrodejen spanec; piha dobrodejen veter / dobrodejno zdravilo 2. zastar. dobrodelen: dobrodejno društvo dobrodéjno prisl.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobrotvóren — rna o prid. (ọ̄) knjiž., redko dobrodejen, blagodejen: objela ga je dobrotvorna senca // zastar. dobrodelen: dobrotvorno društvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
humanitáren — rna o prid. (ȃ) 1. human, dobrodelen: humanitaren človek; ustanova ima humanitaren značaj; poplavljencem so poslale pomoč razne humanitarne organizacije / humanitarna dejavnost 2. redko humanističen: humanitarna filozofija francoske revolucije / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
karitatíven — vna o prid. (ȋ) v krščanskem okolju dobrodelen: karitativne ustanove / prireditev v karitativne namene … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ljudomíl — a o prid. (ȋ ȋ) star. 1. prijazen, dobrohoten, blag, zlasti do podrejenih: ljudomila cesarica / pozdravljal je zbrane z ljudomilim smehljajem 2. dobrodelen, človekoljuben: ljudomila ustanova / ljudomilo dejanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika