Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
blagodáren — rna o prid. (á ā) star. dobrotljiv, radodaren: bila je blagodarna žena // blagodejen, dobrodejen: blagodarni vpliv vzgoje blagodárno prisl.: narava blagodarno razsipa svoje darove … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blagonôsen — sna o prid. (ó ō) zastar. ki prinaša dobiček, korist; donosen: ti posli so zelo blagonosni // koristen, dobrodejen: blagonosni vpliv; njegovo blagonosno delovanje / blagonosni sončni žarki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blagotvóren — rna o prid. (ọ̄) zastar. blagodejen, dobrodejen: njegove besede so imele blagotvoren vpliv … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobróten — tna o prid. (ọ̑) knjiž. 1. dobrotljiv, dobrohoten: v njem sem našel dobrotnega prijatelja / blagoslov dobrotnih rok / v njegovo življenje je posegla dobrotna usoda 2. redko dobrodejen, blagodejen: suha zemlja srka vlago dobrotnega dežja;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dobrotvóren — rna o prid. (ọ̄) knjiž., redko dobrodejen, blagodejen: objela ga je dobrotvorna senca // zastar. dobrodelen: dobrotvorno društvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sládek — tudi sladák sládka o tudi ó prid., slájši stil. sladkéjši (á ȃ á) 1. ki je prijetnega okusa kot sladkor, med a) ant. grenek: sladki in grenki zeliščni sokovi; sladek kot med / to vino ima nekoliko sladek okus; sladko grenka zdravila / jesti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
