- dobríkav
- -a -o prid. (í) ki se (rad) dobrika: dobrikav človek / govoriti sladke, dobrikave besede dobríkavo prisl.: dobrikavo ji je pogledal v oči
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dobríkav
Look at other dictionaries:
skledolíznik — a m (ȋ) knjiž. prisklednik: dobrikav skledoliznik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vrtorépec — pca m (ẹ̑) knjiž., ekspr. dobrikav človek, prilizovalec: vrtorepec ga je le pregovoril … Slovar slovenskega knjižnega jezika