- dlétast
- -a -o prid. (ẹ́) podoben dletu: žolna ima dolg dletast kljun; dletast sveder; dletasti zobje glodavcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
sekálec — lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor kaj seka: postal je sekalec drv; sekalec kamna, kovin 2. dletast zob v sprednjem delu čeljusti za sekanje, trganje hrane: izpuliti sekalec; podočnika in sekalci / podaljšani sekalci pri glodavcih ♦ anat. vsak od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika