- disonírati
- -am nedov. (ȋ) muz. disonantno zveneti: glasovi disonirajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
disonirati — disonírati (Ø) dv. <prez. disònīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, gl. im. ānje> DEFINICIJA ne suglasiti/suglašavati se; odudariti/odudarati ETIMOLOGIJA vidi disonanca … Hrvatski jezični portal