- disonánten
- -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na disonanco: disonanten akord / disonantna glasba / disonantni elementi v noveli
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
disonánčen — čna o prid. (ȃ) disonanten: disonančni akordi / disonančen gledališki repertoar … Slovar slovenskega knjižnega jezika