- diréktorjev
- -a -o (ẹ́) pridevnik od direktor1: direktorjeva pisarna; direktorjeva tajnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bánčnik — a m (ȃ) 1. vodilni bančni uslužbenec: konferenca direktorjev in bančnikov / priznan bančnik strokovnjak za bančništvo 2. v kapitalistični ekonomiki bankir: pri volitvah si je zagotovil podporo bančnikov in industrijcev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naslédnik — a m (ẹ̑) 1. kdor neposredno po kom drugem prevzame njegov položaj, funkcijo: imenovati, izvoliti naslednika; izbrati za naslednika; direktorjev, predsednikov naslednik; predhodnik in naslednik / knjiž. naslednik prestola prestolonaslednik /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
originálen — lna o prid., originálnejši (ȃ) 1. ki ni odvisen od kakega vzora, predloge, izviren: originalna domislica, misel; originalna rešitev problema / izdelek je originalen / originalen mislec, pesnik / hotel je biti originalen / originalna listina… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predhódnik — a m (ọ̑) 1. kdor je pred kom drugim imel, zavzemal njegov položaj, funkcijo: direktorjev, predsednikov predhodnik; moj predhodnik v službi // kdor je glede na čas, vrstni red pred kom drugim iste vrste: dramatik je presegel svoje predhodnike /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
protežíranec — nca m (ȋ) kdor je protežiran: direktorjev protežiranec … Slovar slovenskega knjižnega jezika