naslédnik — a m (ẹ̑) 1. kdor neposredno po kom drugem prevzame njegov položaj, funkcijo: imenovati, izvoliti naslednika; izbrati za naslednika; direktorjev, predsednikov naslednik; predhodnik in naslednik / knjiž. naslednik prestola prestolonaslednik /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predhódnica — e ž (ọ̑) 1. ženska oblika od predhodnik: njena predhodnica na službenem mestu / ta ustanova je imela več predhodnic / predhodnica gibanja 2. voj. skupina vojakov ali vojaška enota, ki ščiti, varuje čelo večje vojaške enote na pohodu: zavarovati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predhódništvo — a s (ọ̑) knjiž. pojav ali dejstvo, da je kdo predhodnik, pobudnik: bil je ponosen na svoje predhodništvo / ugotavljali so njihovo predhodništvo pri uvajanju novih literarnih smeri … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prédnik — a m (ẹ̑) 1. sorodnik v ravni črti nazaj: vsi moji predniki so bili kovači; davni predniki; prednik po materini, očetovi strani; predniki in potomci / družinski predniki; kult prednikov / pes ima čistokrvne prednike; pren. jezikovni predniki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprédnik — a m (ẹ̑) zastar. prednik: postaviti spomenik pokojnemu spredniku / tu so živeli že naši spredniki ● zastar. njegov sprednik v službi predhodnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sprédnjik — a m (ẹ̑) knjiž. kdor je glede na čas, vrstni red pred kom drugim: govorila sta potihem, da ju sprednjik ne bi slišal / moj sprednjik v pisarni predhodnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zapričéti — čnèm dov., zapričél; nam. zapričét in zapričèt (ẹ ȅ) zastar. začeti: dokončal je tisto, kar je zapričel njegov predhodnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
