- dieléktričnost
- -i ž (ẹ̑) elektr. konstanta, ki določa električno polje v kaki snovi glede na električno polje v vakuumu: novi sintetični izolacijski material ima dvakrat večjo dielektričnost kot sljuda
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
dielektričnost — dielèktričnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA fiz. permitivnost (simbol ε), omjer između gustoće električnog toka i jakosti električnog polja ETIMOLOGIJA vidi dielektrik … Hrvatski jezični portal
dieléktričen — čna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na dielektrik: dielektrične lastnosti; dielektrične snovi ♦ elektr. dielektrične izgube v toploto spremenjena energija v dielektriku; dielektrična konstanta dielektričnost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konstánta — e ž (ȃ) 1. fiz. količina, ki ne spreminja svoje vrednosti: izmeriti konstanto / plinska konstanta ki povezuje med seboj tlak, temperaturo, prostornino in maso razredčenega plina v ravnovesnem stanju ♦ elektr. dielektrična konstanta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika