bojevánje

bojevánje
-a s (ȃ) glagolnik od bojevati se: izuriti se v bojevanju; taktika bojevanja / star. bojevanje je trajalo do mraka oborožen spopad; boj

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • partizánski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na partizane: partizanski napad; partizanske akcije; partizanske enote so napadle okupatorja / partizansko gibanje se je čedalje bolj širilo / partizanske delavnice; na osvobojenem ozemlju so ustanovili partizansko… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • frontálen — lna o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na prednjo stran: frontalen padec smučarja; frontalno trčenje z drugim vozilom / frontalen napad na kolono / frontalen pogled / mož je naslikan v frontalni pozi z obrazom naprej, od spredaj; frontalna soha… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gveríla — e ž (ȋ) zlasti v neevropskih deželah bojevanje v majhnih skupinah na zasedenem ozemlju proti okupatorju ali v državljanski vojni: zatreti gverilo; učinkovitost gverile // skupina gverilcev: poročal je o delovanju gveril …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kópje — a s (ọ̄) 1. pri primitivnih ljudstvih tanka lesena palica z zelo ostro kovinsko konico za bojevanje: kopje ga je zadelo v srce; sovražniki so metali kopja iz razdalje dvajset korakov / bojno kopje; pren., pesn. reko je razparalo kopje svetlobe… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krí — krví ž (ȋ) 1. rdeča tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: kri brizga iz rane; iz nosa, ust mu teče kri; ekspr. kri mu je lila po roki; vsa kri mu je odtekla; kri se mu je curkoma ulila; v mišice mu doteka vedno manj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krváv — a o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na kri: a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • manévrski — a o prid. (ẹ) nanašajoč se na manever: manevrsko bojevanje / velike manevrske sposobnosti majhnih enot / manevrske lastnosti ladje, vozila / manevrski stil te politike ● publ. poskušali so razširiti manevrski prostor za sporazum o čem povečati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ofenzíven — vna o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na ofenzivo, napadalen: ofenzivno partizansko bojevanje / ofenzivno in defenzivno orožje / ofenzivna vojna 2. bojevit, borben: domači igralci so bili bolj ofenzivni kot gostje / ofenzivna igra moštva // ki izraža …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oróžje — a s (ọ̑) 1. priprava za bojevanje ali obrambo: čistiti orožje; izdelovati, kovati orožje; obrniti orožje proti komu; polniti orožje z naboji; pripraviti orožje na strel; nevarno, ekspr. smrtonosno orožje; skladišče orožja; kmetje so uporabili… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oščèp — épa m (ȅ ẹ) zastar. tanka lesena palica z zelo ostro kovinsko konico za bojevanje; kopje: oščep ga je zadel v srce / bojni oščep …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”