klénkati

klénkati
-am nedov. (ẹ̑) 1. nav. ekspr. zvoniti, navadno ob nesreči, smrti: že nekaj časa klenka / mrtvaški zvon klenka / začelo je klenkati zvoniti // nar. pritrkavati, potrkavati: pred prazniki so klenkali 2. ekspr. slabo, nevešče igrati (na klavir): klenka, da je ne morem poslušati / slabš. zna klenkati igratiteh. neurejeno izgorevati zaradi previsokega tlaka v valju motorja

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • klénkanje — a s (ẹ̑) glagolnik od klenkati: slišalo se je le klenkanje / klenkanje klavirja …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odklénkati — am dov. (ẹ̑) nav. 3. os. 1. nav. ekspr. prenehati klenkati: zvon je odklenkal 2. ekspr., s smiselnim osebkom v dajalniku izraža prenehanje obstajanja dosedanjega položaja, uspešnosti: takim ljudem je zdaj odklenkalo; v tej službi ji je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • poklénkati — am dov. (ẹ̑) nav. ekspr. krajši čas klenkati: zvon je poklenkal ● ekspr. se bova že še srečala, je rekel in je poklenkal s prsti po polici potrkal …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • poklenkávati — am nedov. (ȃ) nav. ekspr. v presledkih klenkati: zvon tanko poklenkava / zvonec nad vrati je sunkovito poklenkaval …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”